Predelava neizrabljenih podstrešij je najboj ekonomična možnost pridobitve novih bivalnih prostorov: izvedbeno najcenejša in najhitrejša, formalno najmanj zahtevna, obenem pa izboljšuje izrabo stavbnega zemljišča.

Suhomontažna gradnja Rigips omogoča optimalno izvedbo podstrešnih bivalnih prostorov tako v novogradnji kot tudi pri obstoječih objektih:

• sistem temelji na uporabi mavčnih plošč, vijačenih na različne vrste podkonstrukcij, v kombinaciji z izolacijskimi materialai izpolnjuje vse zahteve visokega bivalnega udobja;

• »suhomontažen« način izvedbe ne izpostavlja že vgrajenih materialov vlagi, kar je še posebej pomembno pri pretežno lesenih konstrukcijah podstrešij

• majhno onesnaženje in poraba časa omogočajo izvedbo ob najmanjših motnjah za obstoječe uporabnike zgradbe

• v izdelane prostore se je mogoče vseliti takoj po izgotovitvi;

• z uporabo ognjevzdržnih plošč Rigips je možno zagotoviti visoko stopnjo požarne varnosti celo do EI 90 minut.

Pri predelavi podstrešij v bivalne prostore pridejo v upoštev različne vrste suhomontažnih konstrukcij Rigips: montažne stene, obešeni stropovi, stropne in stenske obloge, suhi estrihi in še posebej mansardne obloge. Najbolj običajna, oziroma standarna izvedba za oblogo mansarde je s kovinskimi profili Rigips CD 60/27mm ter ostalimi sestavnimi deli, ki tvorijo sistemsko celoto:

Izvedba:

Izvedbo mansardne je najbolje prepustiti za to usposobljenim izvajalskim podjetjem. Za občutek kaj je potrebno postoriti pa vam v kratkem navajamo postopek dela:

Izoliranje:

Izolacijski material ustrezne debeline se pritrdi med špirovce ali poveznike. Širina izolacije naj bi bila po možnosti vsaj 2 cm večja, kot je razdalja med elementi strešne konstrukcije tako, da se jim tesno prilega. Pri tem je potrebno zagotoviti še prostor za odzračevanje med izolacijo in primarno kritino oziroma strešniki. Špirovci morajo biti tudi s spodnje strani obdani z izolacijo cca 5 cm ali več, da ne pride do toplotnih mostov skozi les. Pred vijačenjem plošč je potrebno vgraditi še parno oviro s spodnje strani za preprečitev prekomernega prodiranje vlage iz prostora v izolacijo. Zelo pomembno je, da je parna ovira pravilno vgrajena in zatesnjena, kajti nepravilna vgradnja le-te nam lahko izniči še tako dobre izračune toplotne izolirnosti mansarde.

Podkonstrukcija:

Ko se po celotni površini predvidene obloge položi toplotno izolacijo ter parno oviro, se prečno na špirovce oziroma poveznike pritrdi Rigips kovinsko podkonstrukcijo za poševnino oziroma strop. Na posebna kovinska držala privijačena na elemente strešne konstrukcije, se pritrdi kovinske profile v medosnem razmiku 50 cm (pri požarni zaščiti 40cm). Odmik profilov od strešne konstrukcije je nastavljiv in odvisen od potrebne debeline izolacije. Z regulacijo pritrditve profilov je potrebno poravnati površino, na katero se pritrdi obloga iz Rigips plošč.

Oblaganje s ploščami:

Plošče Rigips se privijači prečno na podkonstrukcijo. V primeru požarno varnostnih zahtev se vgrajuje ognjevzdržne Rigips RF plošče v eni ali več plasteh. Za zagotovitev požarne zaščite iz prostora proti ostrešju za EI 30 minut 1 x 15 mm in najmanj 15 cm mineralne volne, za EI60 minut 2 x 15 mm in za EI90 minut 3 x 15 mm. Požarna varnost v stavbah je vse bolj pomembna gradbena zahteva saj nam poleg stavbe varuje tudi naše premoženje v njej. Torej razmislek ni odveč ali bomo gradili požarno varno ali ne.  Razdalja med vijaki ne sme biti večja kot 17 cm. Pri večslojnih oblogah je potrebno paziti, da so stiki plošč medsebojno zamaknjeni – vsaj za eno razdaljo med profili. Običajno imajo mansardne obloge eno ali več strešnih oken v poševnini. Tu je potrebno biti pozoren na izvedbo predvsem zgornjih in spodnjih špalet pri strešnem oknu za zagotovitev pretoka zraka. Praviloma je zgornja špaleta horizontalna in spodnja vertikalna.

Obdelava stikov:

Spoje med ploščami se zapolni s fugirno maso (Vario, Super ali Rifino Top) z uporabo ojačitvenega bandažnega traku. Postopek je s tem končan – mansarda je pripravljena za zaključno slikopleskarsko obdelavo ali polaganje tapet.